ZASTAVA, GRB IN HIMNA – DRŽAVNI SIMBOLI REPUBLIKE SLOVENIJE

Slovenski državni simboli

Država. Geografsko območje. Entiteta, ki je organizirana kot društvena skupnost in ima vzpostavljen lasten politični sistem, pod katerim tudi deluje. Ima oblikovane lastne norme in vrednote, ki so nenazadnje tiste, ki na nek način vežejo njene posamezne dele, državljane. Država kot taka ima oblikovano tudi svojo preteklost, deluje v sedanjosti ter entuziastično zre v prihodnost. Kar se tiče Slovenije, kot samostojna država – Republika Slovenija, obstaja od leta 1991. Takrat se je osamosvojila in letos praznuje svoj že 25. praznik. Zgodovina Slovencev kot naroda pa je bistveno daljša od zgodovine samostojne države, in sicer naj bi se zgodovina našega naroda začela ob veliki selitvi Slovanov z evropskega vzhoda in s prvo tvorbo Slovencev, imenovano Karantanija, sredi 7. stoletja. Zgodovina je skozi svoj čas ustvarila nekaj simbolnih točk, iz katerih lahko črpamo našo lastno zgodovino ter njen pomen za nas kot Slovence. Karantanski grb in karantansko pokrivalo, brižinski spomeniki, knežji kamen z Gosposvetskega polja, lipov list, grbi slovenskih dežel, najvišja gora Triglav so tiste simbolne točke, iz katerih so poskušali izhajati ustvarjalci uradnih državni simbolov, s katerimi se Republika Slovenija predstavlja in identificira v svetu.

 

ZASTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

Kot najstarejši državni simbol lahko obravnavamo zastavo, in sicer je slovenska narodna zastava (belo-modro-rdeča) bila uveljavljena v času narodnega preporoda leta 1848, ko so Slovenci določili slovenske barve na podlagi barv iz grba dežele Kranjske. O slovenski državni zastavi, ki vsebuje tudi grb, prvič govorimo 24. junija 1991, ko je takratna slovenska skupščina, predhodnica današnjega parlamenta nadomestila predhodno republiško zastavo, in tako je Slovenija v novo obdobje samostojnosti vstopila z novimi simboli. Kar se tiče uporabe državne zastave, je določeno, da je stalno izobešena na poslopjih, v katerih je sedež predsednika republike in na poslopjih predstavništev Republike Slovenije po svetu. Z zastavo so nenazadnje označena tudi prevozna sredstva. Zastava se izobeša ob praznikih Republike Slovenije, ob različnih protokolarnih dogodkih in drugih z državo povezanih trenutkih.

 

GRB REPUBLIKE SLOVENIJE

Naslednji državni simbol je grb, katerega avtor je akademski kipar Marko Pogačnik. Slednji grb utemeljuje kot ''kozmogram'' Republike Slovenije, kar v grščini pomeni celotne zapise in so reliefna oziroma likovna znamenja, ki naj bi v prostor ter s tem tudi v grb uvajala energijo in s slednjo podpirala slovensko identiteto. Grb Republike Slovenija ima obliko ščita, v sredini katerega je na modri podlagi silhueta Triglava v beli barvi, pod njim sta dve modri črti, ki predstavljata slovensko morje ter reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate zvezde, s katerimi je ohranjen spomin na zlato barvo v zgodovinski zastavi dežele Kranjske. Spekter treh barv slovenske tribarvnice zaključuje rdeča barva, ki deluje kot obroba ščita na levi in desni strani. Kar se tiče uporabe grba, jo tako kot zastavo določa Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi. Uporaba grba je vezana predvsem na pečate, uradne dokumente ter uradne oznake državnih ustanov, s katerimi se predstavlja država.

 

HIMNA REPUBLIKE SLOVENIJE

Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, /…/ Gre za del himne Republike Slovenije, ki predstavlja zadnji, vendar pa nič manj pomembnejši uradni državni simbol. Besedilo himne predstavlja sedma kitica Zdravljice, pesmi Franceta Prešerna, medtem ko je melodijo zanjo napisal Stanko Premrl. Kot slovenska himna je s strani republiške skupščine bila potrjena 29. marca 1990, medtem ko je bila kot Prešernova pesem bila objavljena že v Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1848. Himno se izvaja ob uradnem slovesu od predsednika, kadar odhaja iz Republike Slovenije, ob prihodih voditeljev tujih držav ter pri polaganju vencev, ki jih polagajo predstavniki RS ob spomenikih, pokopališčih ali drugih podobnih krajih. Izvaja se jo tudi na proslavah in slovesnostih, s katerimi se zaznamujejo dogodki pomembni za Republiko Slovenijo. Omenjeni državni simboli Republike Slovenije, so tisti, ki državo kot entiteto posameznikov s svojimi normami in vrednotami predstavljajo svetu. Predstavljajo pa tudi identifikacijo in poistovetenje posameznikov oziroma državljanov z njihovo lastno domovino.

>>Etnični simboli
 

Avtor: Sanja Vičar